Maria Montessori je pred več kot 100 leti ponudila otrokom tistega časa alternativno pot do znanja. Bila je dovolj uporniška in vztrajna, saj je verjela v to, da so otroci sposobni veliko, če jim le pomagamo toliko, kolikor potrebujejo, da določeno dejavnost še vedno opravijo sami, kar je dokazala s številnimi rezultati. Ustanovila je prvo hišo za otroke in širila svoje izkušnje, znanje in metodo po celem svetu.
»Pomagaj mi, da naredim sam,« je glavni in vodilni motiv pedagogike montessori. Ključna dejavnost odraslega je opazovanje, iz česar je tudi izhajala Maria Montessori, ki je po mnogih urah opazovanj prišla do spoznanja, da je otrokov ritem življenja in dela drugačen od ritma odraslega. Zato je zanje pripravila dejavnosti, pri katerih so si lahko otroci sami izbirali ritem, čas in način dela. V središče je tako postavljen otrok in ne učitelj.
Kako poteka dan v našem vrtcu, si lahko preberete tukaj.
Cilji pedagogike montessori so:
- spodbujanje samostojnosti, samodiscipline in samospoznavanja;
- spodbujanje veselja do učenja in raziskovanja;
- spodbujanje spoštovanja do sebe, soljudi in okolja;
- razvijanje sposobnosti prepoznavanja potreb, odločanja in reševanja težav;
- pridobivanje znanja in drugih spretnosti za uspešno izobraževalno pot.
Zadnji cilj Montessorijeve pa je mir na svetu. Saj če ima otrok dobro izkušnjo sobivanja z drugimi, če lahko sam kaj prispeva k boljšemu srečnejšemu sobivanju v skupnosti, potem bo pripravljen in bo želel sodelovati z drugimi pri ustvarjanju boljšega sveta.
Pri pedagogiki montessori je otroku omogočeno, da razvije celotno osebnost, ne le razum. Tako je odrasli tisti, ki pozna otrokove potrebe, jih prepozna in mu jih pomaga zadovoljiti s pomočjo skrbno pripravljenega okolja. Maria Montessori je cilj razvoja otroka poimenovala normalizacija, ki jo otrok doseže prek procesa polarizacije pozornosti. Otrok se pri tem osredotoči na dejavnost, s tem uri pozornost in koncentracijo ter dejavnost ponavlja tolikokrat, dokler ne doseže notranje potešenosti in zadovoljstva. Po končani dejavnosti je otrok zadovoljen, umirjen, vesel in inteligentnejši. Takšnega otroka Maria Montessori imenuje normaliziran otrok.
SRKAJOČI UM
Otrokov um v prvih letih življenja srka okolje vase kot goba. To lahko opazimo, ko otrok za nami ponavlja gibe, besede, obnašanje, čustva … Otrok to vse sprejema sprva nezavedno in z lahkoto. To stanje pa ne deluje samo od sebe, ampak ga vodijo tako imenovana občutljiva obdobja.
OBČUTLJIVA OBDOBJA
To so obdobja v življenju otroka, ko je posebno dovzeten za razvoj določene spretnosti. V tem času si otrok pridobi sposobnosti temeljito in z lahkoto, nezavedno. Ta obdobja občutljivosti so prisotna le določen čas, nato izginejo. Če v tem času ni zadoščeno interesom, ki jih otrok kaže, se lahko razvijejo vedenjske motnje. Zato je naloga odraslega v montessori pedagogiki skrbna priprava primernega okolja, znotraj katerega bo lahko otrok spontano delal v skladu z njegovimi občutljivimi obdobji. Montessorijeva navaja šest občutljivih obdobij, ki se lahko med seboj prekrivajo, to pa so občutljivo obdobje za jezik, izpopolnitev čutil, red, gibanje, skrb za majhne predmete in socialna zavest. Poleg občutljivih obdobij Maria Montessori poudarja še druge značilnosti, ki so potrebne za otroka, kot so potreba po gibanju, potreba in želja po redu, želja po samostojnosti, potreba po redu in disciplini ter potreba po varnosti in ljubezni.
PRIPRAVLJENO OKOLJE MONTESSORI
V montessori vrtcih je okolje tisto, iz katerega otrok črpa vse potrebno za svoj celovit razvoj. Soba je razdeljena na osnovna področja: VSAKDANJE ŽIVLJENJE, ZAZNAVANJE, JEZIK, UMETNOST IN GLASBA, MATEMATIKA IN ZNANOST pri starejši, pri mlajših pa še MOTORIKA.
Vso pohištvo je prilagojeno potrebam otrok, da lahko nemoteno in čim bolj samostojno opravljajo svoje delo. Montessori razvojni in učni predmeti (materiali) so razporejeni po področjih na odprtih nizkih omarah s policami, med katerimi lahko otrok samostojno izbira. Pomoč odraslega tako postane vedno manj potrebna. Vsak material ima svoje stalno mesto. Otroci jih po opravljenem delu vedno pospravijo nazaj na svoje mesto, tako da so pripravljena za drugega otroka. Montessori pedagog je tako samo most med okoljem in otrokom ter postane aktiven. Okolje pa tako postane sredstvo za otrokovo samoizgradnjo in samovzgojo.
VLOGA PEDAGOGA MONTESSORI
Naloga pedagoga montessori je v prvi vsrti, da poskrbi za okolje, ki mora biti čisto, urejeno in prilagojeno otrokovim potrebam. Je most med okoljem in otrokom in postane aktiven samo toliko, da poveže otroka z okoljem, dejavnostjo, nato se umakne in opazuje. Pedagog montessori usmerja dejavnost, spodbuja otroka, vendar pa je na koncu otrok tisti, ki se uči in s pomočjo materialov vztraja v določeni dejavnosti. S pomočjo pripravljenega okolja v otroku spodbuja svobodo, spoštovanje in odgovornost. Pedagog montessori spoštuje otrokovo delo, igro in ga pri tem ne prekinja, prav tako mora spoštovati otroka, da si lahko spočije in opazuje druge pri delu, vendar mu mora neutrudno ponujati dejavnosti, ki jih je že nekoč odklonil. Moto pedagoga montessori mora biti: »Nič ni bolj škodljivega kot jemanje poguma otroku v obdobju, ko se še samoizgrajuje« (M. Montessori).
Pomemben je tudi proces uvajanja v vrtec. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Informativni vpis Kako vpisati otroka?